Niels Bohr se je rodil leta 1885 v Kobenhavnu. Po osnovni in srednji šoli se je vpisal na univerzo. Štiri leta pozneje je kraljeva danska akademija znanosti in umetnosti z zlato medaljo nagradila njegov prispevek o določanju napetosti. Dosegel je tudi magisterij in doktorat z delom o elektronski teoriji kovin. Doktoriral je tudi iz matematike. Po doktoratu je dobil enoletno štipendijo, ki jo je izkoristil v enem od svetovnih središč fizike, Cambridgeu. Za preostali čas pa se je preselil k Ernestu Rutherfordu v Manchester, kar je odločilno vplivalo na njegovo pot v fiziki. Leta 1912 se je poročil z Margrethe. Imela sta šest sinov od katerih mu umreta najstarejši in najmlajši. Po treh letih, ko so Dansko zasedli Nemci, je postalo za Bohra prenevarno zato sta z ženo pobegnila na Švedsko. Kmalu po koncu vojne se vrneta na Dansko, kjer mu podarijo najvišje dansko odlikovanje, kar mu močno dvigne ugled. Prenehal se je ukvarjati z raziskovanjem v fiziki, ne pa tudi z javnimi zadevami. Pritegniti mu je uspelo velika sredstva in inštitut za teoretično fiziko se je še naprej širil. Že tedaj je spoznal pomembno vlogo mednarodnega raziskovalnega sodelovanja in je podprl ustanovitev evropskega središča za jedrska raziskovanja CERN v Ženevi. Umrl je leta 1962 v Kobenhavnu.
Rutherford, ki se je ukvarjal z radioaktivnostjo, dobil Nobelovo nagrado za kemijo in kot profesor na univerzi v Manchestru osnoval fizikalni laboratorij, ki je pritegnil raziskovalce z vsega sveta, je dal Bohru navdih in spodbudo za njegovo delo. Tedaj je Bohr v zelo kratkem času naredil zelo veliko, pa ne samo v fiziki.
Leta 1921 so odprli inštitut za teoretično fiziko po predlogu, ki ga je Bohr štiri leta prej naslovil na fakulteto. Leta 1922 je Bohr dobil Nobelovo nagrado za "raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih". Leta 1933 postane član odbora za podporo beguncem in veliko mladih fizikov začasno sprejme na svojem inštitutu.