Faradayev oče je bil kovač in se je s svojimi desetimi otroki preselil v London. V delavski družini z desetimi otroki ni bilo denarja, zato je mladi Michael hodil v šolo le toliko, da se je naučil brati in pisati, nato pa so ga leta 1805 dali za vajenca nekemu knjigovezu. To je bila zanj izredno srečna izbira, kajti seznanil se je s knjigami. Tako se je prikopal skozi sestavke o elektriki v Britanski enciklopediji. Tudi pri izbiri mojstra mu je usoda naklonila srečo; dobil je takega, ki je razumel njegovo željo po znanju, ni ga oviral pri branju knjig in mu celo dovolil obiskovati znanstvena predavanja. Leta 1812 je neki kupec podaril Faradayu vstopnice za Davyjeva predavanja na Kraljevskem institutu. Mladi Faraday si je vestno delal zapiske, do konca je zvezek narasel na 386 strani. Na Davyjaso zapiski napravili izreden vtis. Faradayje leta 1813, v starosti dvaindvajset let mu Davyjaj ponudi delo, ki ga je opravljal za manjšo plačo kot jo je imel v knjigoveznici, tu je pomival steklenino. Kmalu zatem sta z Davyejom odšla na potovanje po Evropi. Tu se je Faraday srečal z Voltom in Napoleonom. Vse skozi je živel za labaratorij in nikdar ni potreboval sodelavca ali pa pomočnika.
FARADAYEVA POZNA LETA IN SREDNJA LETA
Leta 1839 je doživel živčni zlom in si po njem ni več opomogel. Zaradi slabega spomina je opustil delov labaratoriju in to mu je zagrenilo zadnja leta. Faraday je bil globoko veren človek. Več Faraday je sprejemal priznanja. Medalje in Častne naslove. Edino priznanje, ki ga je cenil, je bilo članstvo v Kraljevi družbi, kamor je bil izvoljen 1824. Faraday se je vneto zavzemal za večjo vlogo znanosti v šolstvu. Želel je ostati samo Michael Faraday, ki je vedno ljubil samo znanost!