Jožef Štefan je bil izvrsten teoretik in obenem tudi zelo nadarjen eksperimentalist, predavatelj in učitelj. Največ je prispeval k vsem vejam sodobne fizik: k mehaniki, akustiki ( definiral ferkvenco narmalnega tona ), termokemiji ( Štefanov zakon, ki pove da je gostota energijskega toka, ki ga seva erno telo, sorazmerna s eetrto potenco temperature ),odkril je tudi splošno enaebo za oscilatorno gibanje, o pritisku tekoče vode pravokotno na smer toka, geometrično ponazarjanje fizikalnih problemov, o specifieni toploti vodne pare, o toplotni prevodnosti, nihanju sestavljenih palic za doloečvanje zvočne hitrosti, teorijo dvojnega loma, o diguziji ogljikove kisline skozi vodo in alkohol, o razlikah med Amperovo teorijo magnetizma in teorijo elektromagnetnih sil. Na podroeju elektrodinamike in magnetike je pokazal svojo teoretsko in eksperimentalno znanje. Leta 1883 je Štefan postal Elektrotehnienega inštituta, kjer je sodeloval pri laboratorijskih poskusih in napisal obsežno poročilo o tem. Pomladi leta 1883 je Štefan poomagal ustanoviti in postal prvi predsednik Avstrijske družbe za elektrieni inžiniring.

ZAKONI:

• Zakon o toplotni prevodnosti plinov: Štefan je ugotovil da se molekule v plinih neprestano gibljejo. Notranja energija plina je le kinetična energija gibajočih se molekul. Plini prevajajo toploto zaradi izmenjave kinetične energije med molekulami.

• Štefanov zakon o sevanju: Po tem zakonu je izsevani svetlobni tok sorazmeren s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. Eksperimentalna potrditev Štefanovega zakona se je posrečila šele po njegovi smrti, kajti zakon velja samo za črno telo. Tako telo absorbira vso svetlobo, ki pade nanj. Od vseh teles najmočnejše absorbira, a tudi najmočnejše seva. Takega telesa ni v naravi.

• Zakon o dinamični teoriji plinske difuzije: Plini z večjimi molekulami močneje lomijo svetlobo kakor plini z manjšimi molekulami. Od velikosti molekul pa je odvisna tudi povprečna prosta pot. Zaradi tega morajo imeti molekule v plinih z večjim lomnim kvocientom povprečno krajšo prosto pot kot v plinih z manjšim lomnim kvocientom. Povprečna prosta pot molekul je obratno sorazmerna z lomnim kvocientom plina.

• O zakonih elektrodinamične indukcije: Je omenil, da bi lahko izkoriščali lastnost železa, ki izgubi pri visoki temperaturi magnetizem, za konstrukcijo nekakšnega termomagnetnega motorja. Kadar namreč privlači magnet iz razdalje kos železa, opravlja koristno delo. Nato bi morali železo zopet odmakniti od magneta. Za to pa bi morali porabiti vse delo, ki smo ga prej pridobili. Železo je namreč postalo magnetno in ko ga odmaknemo od magneta, opravljamo delo.