V mladosti se je dokopal do Kopernikovega nauka in postal njegov goreč privrženec. Povsod je predano predaval, pisal in izdajal knjige, nastopal na javnih disputacijah proti geocentričnemu sistemu. Učil je, da je vesolje neskončno, da mi ne moremo biti središče vesolja, da je ogromno Sonce le ena od zvezd, da je vsaka zvezda kot naše Sonce, teh sonc pa je nešteto mnogo, da so obkrožena s planeti, na katerih je mogoče življenje.

Menil je, da se tako Sonce kot zvezde vrtijo in da v Sončevem sistemu poleg že znanih planetov obstajajo tudi drugi neodkriti.

Svojih genialnih domnev Bruno ni mogel potrditi z opazovanji. Tedaj še ni bilo daljnogledov. Njegova predvidevanja pa je znanost pozneje potrdila. Odkriti so bili Uran, Neptun, Pluton.

Bilo je dokazano, da je Sonce čisto navadna zvezda v orjaškem zvezdnem sistemu Galaksija, ki je spet ena od neštetih v vesolju. Da se Sonce vrti, so odkrili kmalu po njegovi smrti, vrtenje zvezd pa je tudi dokazano.

V Londonu, kjer je predaval tudi na Oxfordu je napisal veliko filozofskih dialogov v italijanščini, napisal in izdal je tudi razpravo o vesolju, ki je temeljila na ugotovitvah Kopernika.

| Naslovna stran | Življenjepis |