Giordano Bruno se je rodil se je rodil kot Fillipo Bruno leta 1548 v Noli pri Neaplju. Ko je bil star štirinajst let, je začel študirati logiko in dialektiko. Pri sedemnajstih je stopil v dominikanski samostan in dobil ime Giordano Bruno. Postal je duhovnik. Ni se mogel vživeti v samostansko življenje, ker je bil svobodomislec. Hrepenel je po znanju in po tem, da bi to znanje dal tudi drugim. Vztrajno se je samoizobraževal. Postal je doktor filozofije in se dokopal tudi do Kopernikovega nauka in postal njegov goreč privrženec, s tem pa si je nakopal tudi številne sovražnike v cerkvenih krogih.

V svojih nazorih glede zgradbe vesolja je šel namreč še dlje kot njegov vzornik. Zapustil je samostan in zbežal iz Italije. V Lyonu ga je doseglo sporočilo, da so ga izbočili iz cerkve. Bruno je odšel v Genevo, središče kalvinizma. Zaposlil se je kot rektor v tiskarni. Tri mesece kasneje je prvič pristal v ječi, ker je uglednemu profesorju filozofije na univerzi očital dvajset zmot. Nazadnje je besedo vzel nazaj, se opravičil in spet odšel. Šel je v Pariz, kjer je predaval v Sorbonni. Tam je predaval o tridesetih božjih lastnostih. S tehnikami pomnjenja je pritegnil pozornost kralja Henrija III, ki mu je priskrbel dobro plačano mesto izrednega profesorja. Bruno pa je napisal knjižico O sencah idej, v kateri je opisal omenjene tehnike. Leta 1582 v Parizu ni več zaželjen, zato je odpotoval.

Odpotoval je v London, kjer je izdajal filozofske dialoge v italijanščini, napisal in izdal pa je tudi razpravo o vesolju, ki je temeljila na ugotovitvah Kopernika. Leta 1585 že spet odpotuje v Pariz in od tam v Nemčijo. Leta 1586 je postal profesor na vodilni protestantski univerzi v Wittenbergu. Ker pa tu tudi ni bil več zaželen se je odpravil v Prago, kjer je čez šest mesecev dobil službo na mladi univerzi Helmstedt. Oktobra leta 1589 so ga v javni pridigi spet izobčili.

Poleti leta 1591 je Giordana Bruna premagalo domotožje. Sprejel je povabilo plemiča Giovannija Moceniga in se odpravil v Benetke. Želel je predavati na univerzi v Padovi, a je mesto dobil 28 letni Galileo Galilei. Brunov zaščitnik Mocenigo si je želel, da bi ga poučil o magiji. Toda Bruno ni znal čarati. Ko je potem v hiši svojega gostitelja izjavil, da je bil Jezus goljuf, ga je Mocenigo prijavil.

Inkvizicija ga je dala aretirati in 24 maja leta 1592 so ga ponoči odpeljali. Čez sedem mesecev so ga pripeljali v Rim. Sedem let je ždel v ječi v Angelskem gradu, dokler ni dočakal sodbe. Ker se ni hotel ukloniti in se pokesati, je bil obsojen na smrt na grmadi.

Na grmadi so ga sežgali 17.2.1600 na Campu di fiori ( Cvetlični trg ). Pred smrtjo je izrekel zadnje besede:" sežgati ne pomeni odreči se." Te besede so se ohranile še do danes. Učenjak je umrl, toda nobena grmada ni mogla izbrisati njegovih nesmrtnih idej.

| Naslovna stran | Delo |