Pravo obliko planetnih tirov je dognal v zacetku 17. stoletja nemski
astronom Johannes Kepler (1571 - 1630) iz podatkov, ki jih je z vec kot
dvajsetletnim opazovanjem planetov zbral neutrudni opazovalec neba Danec
Tycho Brahe.
PRVI KEPLERJEV ZAKON :
Planeti se gibljejo okoli Sonca po elipsah. V skupnem goriscu teh elips
je Sonce (1609).
Najblizja tocka planetovega tira je perihelij (prisoncje), najbolj
oddaljena pa afelij (odsoncje). Elipticni tiri planetov pa se v splosnem
zelo malo locijo od kroznic in ne leze vsi v isti ravnini.
DRUGI KEPLERJEV ZAKON :
Zveznica Sonce-planet (prevodnica) popise v enakih casih enake ploscine
(1609).
Iz tega zakona sledi, da se hitrost planeta na tiru ves cas spreminja,
vendar tako, da je ploscina, ki jo opise prevodnica v enakih casih,
vedno ista. Tako je blizu perihelija hitrost planeta najvecja, blizu
afelija pa najmanjsa.
TRETJI KEPLERJEV ZAKON :
Razmerje kvadrata siderskega obhodnega casa planeta in kuba velike
polosi njegovega elipticnega tira je pri vseh planetih enako (1619).
