Nas soncni sistem sestavljajo zvezda Sonce, devet planetov, spremljevalci planetov, asteroidi, kometi in meteorji. Najmasivnejse telo v nasem sistemu je Sonce in je hkrati edino, ki samo seva svetlobo. Vsa ostala telesa jo le odbijajo. Njihov blesceci sijaj na nebu nas pogosto zapelje, da jim pripisujemo vecji pomen, kot ga v resnici imajo.

Planete delimo na dve skupini: na male in na velike planete. V prvi so stiri najmanjsi planeti s premeri od 4880 km pri najmanjsem, Merkurju, do 12756 km pri Zemlji. Vsi stirje imajo vec skupnih znacilnosti. Tako imajo vsi trdno povrsino in so verjetno sestavljeni iz podobnih snovi. Zemlja in Merkur sta nekoliko gostejsa kot Mars in Venera. Njihove poti okoli Sonca so zelo podobne kroznicam, pri cemer sta Merkurjeva in Marsova znatno bolj splosceni kot Zemljina in Venerina. Ker sta Merkur in Venera blizje Soncu kot Zemlja, ju pogosto imenujemo kar notranja planeta. Planete, ki so bolj oddaljeni od Sonca, imenujemo zunanji. Merkur in Venera kazeta podobne mene kot Luna. Vedno ju lahko najdemo v istem delu neba kot Sonce. Merkur in Venera so planeti brez lun.

Za Marsom se razprostira sirok pas asteroidov ( planetoidov, malih planetov ). Najvecji asteroid je Ceres s premerom 1025 km. Odkrili so ga v zacetku preteklega stoletja, leta 1801. Vecino asteroidov so odkrili sele v novejsih casih. S prostimi ocmi lahko opazimo samo se Vesto ( 555 km ).

Dalec za pasom asteroidov se giblje cetverica velikih planetov: Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Mocno se razlikujejo od notranjih. Kazejo mnogo skupnih znacilnosti. Obkroza jih gosta atmosfera. Pri vseh je povprecna gostota snovi zelo majhna. Saturn je v povprecju celo redkejsi od vode. Posebno lep je zaradi svojega izredno lepega kolobarja, ki je verjetno le nekaj km debel pas drobcev snovi, ki krozijo okoli njega. Vse planete velikane obdajajo stevilne lune: Jupiter jih ima 16, Saturn 17, Uran 15 in Neptun 8. Nekatere med njimi so skoraj tako velike kot najmanjsi planet Merkur.
Deveti, najbolj oddaljeni znani planet je Pluton. Odkrili so ga sele 1930. leta. Pluton se od drugih oddaljenih planetov mocno razlikuje. Po velikosti je celo manjsi od Zemlje, ceprav o njem skoraj nic ne vemo, domnevamo, da je podoben notranjim planetom. Njegov tir je tako mocno ekscentricen, da je v periheliju, ko je Soncu najblizji, celo blizji kot Neptun.

Tudi kometi so clani Soncevega sistema. Dolga stoletja so pri vrazevernih ljudstvih zbujali strah in grozo. Sestavljajo jih prasni delci, lahko izparljive snovi in redek plin. Vecina kometov ima mocno sploscene tire. Ko se na svoji poti priblizajo Soncu, zacnejo izgubljati svojo snov in pojavi se rep. Po veckratnih obhodih lahko celo popolnoma izparijo in izginejo.

V medplanetnem prostoru je tudi mnozica meteorjev, drobcev trdnih snovi, obicajno manjsih od pescenega zrna, ki se gibljejo okoli Sonca. Ker so tako zelo majhni, jih lahko vidimo le, ko zaidejo v Zemljino ozracje, kjer zagorijo in obicajno izparijo se preden dosezejo Zemljina tla ( zvezdni utrinek ).