+ + = ;
vem tudi tole:
Fg + Fu = Fvzg;
iz tega sledi enacba (Fg sem kar zanemaril, cu = 1, 1 za kroglo):
sedaj pa se spomnim tudi tole, ker pri urah matematike ne spim,kajne:
Vizp = . S . r;
sem zelo vesel, ker se mi nekatere stvari lepo pokrajßajo. In dobim enačbo za S, ki je enak r2. Sedaj imam:
ßal smo zelo zacudeni, ker nam ni bilo potrebno upoštevati T vode.
to doseßemo tako, da upoßtevamo se Fg;
kajti vem:
Fg = m . g, kjer lahko m, dobim iz plinske enačbe:
Z malo domißlije in racunanja preidejo zgornje enacbe v ustrezno obliko:
in ce to vstavimo v enacbo:
dobimo izredno presenetljivo:
kar pomeni, da naß ljubi mehurcek spreminja obliko v odvisnost od casa, oziroma lege (h = vt);
khm...pri tejle nalogi imam nekaj pomislekov
Rezultat je sicer smiseln, ker radij mehurčka raste, ko čas teče. Ampak prav tako s časom narašča globina (??), tlak (??) in teža (????)
najprej statično, nato dinamično
pri statičnem reševanju je vsota zunanjih sil enaka nič, pri dinamičnem pa ma
statični približek uporabimo z izgovorom, da je sila vzgona nekaj 100 krat večja od teže, torej je pospešek tako velik, da mehurček v zelo kratkem času doseže svojo maximalno hitrost
|
|
|
najprej statika:
na mehurček delujejo sile (glej še sliko 24 na strani ):
teža: Fg = mg = Vg; kjer je je gostota zraka, prostornina mehurčka je V = r3
vzgon: Fv = Vg; kjer je je gostota vode, V je prostornina mehurčka
sila upora: Fu = 1/2cuSv2; kjer je je gostota vode, presek mehurčka je S = r2
v ravnovesju velja: + + = 0
oziroma (zapisano samo z velikostmi sil): Fv = Fg + Fu
ker je gostota zraka okoli 1000 krat manjša od gostote vode, lahko silo teže zanemarimo! (v večjih globinah - pri večjih tlakih je razmerje med gostoto vode in gostoto zraka manjše in tam nekje pri globini 1000m ali več postaneta gostoti primerljivi)
zato torej: Fv = Fu
Vg = 1/2cuSv2, upoštevam pa še: V = r3 in S = r2
odtod dobim:
tlak v vodi je odvisen od globine: p = p0 + gh
prostornina mehurčka pa je odvisna od tlaka in temperature
R - splošna plinska konstanta, m - masa, M - molska masa, T - temperatura
in tako je radij mehurčka:
mogoče je bolje meriti višino - to je pot, ne pa globine
potem lahko odvisnost tlaka od poti x zapišem takole: p = p0 + g(hz - x)
najprej me zanima, kako je hitrost mehurčka odvisna od globine:
potem pa še odvisnost od poti:
ko hitrost kvadriramo dobimo še odvisnost radija od globine oziroma od poti odvisnost hitrosti od globine h oziroma od poti x si lahko ogledam tudi na grafu
v obeh primerih je temperatura vode konstantna T = 27oC
na globini h = 10m je začetni polmer mehurčka r = 1cm
oba grafa kažeta isto trditev, da hitrost mehurčka rahlo narašča, ko se mehurček bliža gladini
težko pa v tem primeru kaj povemo o času dvigovanja mehurčka
postopek presega običajno srednješolsko znanje matematike
spomnimo se, da je hitrost definirana kot sprememba poti v časovni enoti:
če je časovna enota dovolj majhna; enačbo malo obrnem:
potem pa seštejem posamezne prispevke za čase od 0 do t in poti od 0 do x
ko seštejemo, dobimo:
pri izbranih začetnih podatkih (hz = 10m, T = 27oC) dobimo, da se mehurček zraka dviguje t = 12, 9605s (če sploh lahko merimo tako natančno)
iz te enačbe lahko izpeljemo še, kako sta pot x in hitrost v odvisna od časa!
solata! dinamični pristop
za začetek zapišem 2.Newtonov zakon:
+ + = m
z istim argumentom kot prej zavržem silo teže in upoštevam smeri sil:
ma = Vg - cuSv2
temule se reče diferencialna enačba!
ker je ne znam rešiti(help!), se zadovoljim z numerično rešitvijo, da lahko vsaj primerjam rezultate, ki sem jih dobil v statičnem približku
za numerično reševanje uporabim čarovnalnik, ker le-ti znajo precej dobro računati
numerično izračunan čas dvigovanja mehurčka: t = 12.9607s kar se v okviru natančnosti pri merjenju gotovo ujema s časom, ki ga dobimo pri statičnem približku.
razlika je posledica pospeševanja mehurčka v začetnih trenutkih
ker je čas pospeševanja zelo kratek, je tudi razlika med statičnim približkom in dinamičnimi vrednostmi precej majhna
primerjave so zbrane v grafih!
čarovnalnik mi je narisal grafe: x(t), v(x) in v(t)
statični približek je narisan zeleno, numerične rešitve dinamičnih enačb pa rdeče
vsak graf je narejen za dva primera - za celotno pot in še posebej za začetek gibanja mehurčka
iz grafov lepo vidimo, da na celotni poti ni grafično vidne razlike med grafi dobljene na statični ali dinamični način
na drugi trojici grafov lahko opazujemo spreminjanje v začetnih trenutkih, kjer se pokaže razlika med statičnim približkom in dinamično rešitvijo
Reynoldsovo število
uh...toliko računanja, pa se še nismo prepričali, ali sploh smemo uporabiti kvadratni zakon upora
zato hitro izračunam Reynoldsovo število in če bo dovolj veliko, potem sem lahko zadovoljen
Re = = 16000
ni slabo, Reynoldsovo število je dovolj veliko
me 2007-11-05